Lesene izdelke, ki jih ponuja podjetje Zen les, je možno izdelati iz več vrst lesa.

Smreka

Smreka je verjetno najpogostejši slovenski iglavec. Ta vrsta ima raje višje, namočene lege. Zraste do 50 metrov v višino, lahko tudi več in ima obseg do 500 cm. Smrekov les je rdečkasto bele barve. Smrekovina je lahka, mehka ali srednje trda in žilava. Gostota lesa je 450 kg/m3. Uporaba smrekovega lesa je zelo vsestranska, je gradbeni les za razne konstrukcije, stavbno pohištvo,stenske, stropne in včasih talne obloge, za izdelavo furnirja, papirja, glasbil… … ali ste vedeli, da raste najvišja slovenska smreka – Sergmanova smreka – v Ribnici na Pohorju. Visoka je 63 metrov, obseg ima 339 cm. Smreka lahko raste do 500 let. Sirup iz smrekovih vršičkov je že dolgo poznan kot eno najboljših domačih zdravil proti prehladu in kašlju.

Macesen

Sibirski macesen zraste v višino od 20 do 40 metrov in lahko ima obseg 1 meter. Vrh je sprva zelo koničast, z leti pa se razširi. Sibirski macesen raste vse od Finske, preko zahodne Rusije, do sibirske tundre in je zaradi težkih vremenskih pogojev, v katerih raste, les zelo odporen na vlago in je dolgo obstojen. Les je  rjavkaste do zlatorumene barve. Uporablja se ga za notranje in zunanje lesene obloge sten, podov, primeren je še za izdelavo drogov, železniških pragov…  …ali ste vedeli, da najdete kakšen sibirski macesen tudi na Pokljuki.

Sibirski macesen 

Sibirski macesen zraste v višino od 20 do 40 metrov in lahko ima obseg 1 meter. Vrh je sprva zelo koničast, z leti pa se razširi. Sibirski macesen raste vse od Finske, preko zahodne Rusije, do sibirske tundre in je zaradi težkih vremenskih pogojev, v katerih raste, les zelo odporen na vlago in je dolgo obstojen. Les je  rjavkaste do zlatorumene barve. Uporablja se ga za notranje in zunanje lesene obloge sten, podov, primeren je še za izdelavo drogov, železniških pragov…

Hrast

Poznamo veliko vrst hrastov, pri nas sta v lesnoobdelovalni industriji najbolj razširjeni vrsti dob ali poletni hrast in graden ali zimski hrast. Hrast je mogočna vrsta in lahko zraste tudi do 35 ali 40 metrov v višino ter ima obseg debla 3 metre ali več. Gostota lesa je 670 kg/m3. Skorja je temnosive barve, sprva je gladka, pozneje se zadebeli in razpoka. Uporablja se za izdelavo furnirja, pohištva, stopnic, zunanje konstrukcije,  parket, lesene stopnice … Les je zelo trd in zelo trajen na prostem ter v vodi.

Termomodificiran les

Termična modifikacija lesa je visokotemperaturna termična obdelava lesa, s katero želimo z okolju prijaznimi metodami in brez uporabe biocidov, izboljšati njegovo dimenzijsko stabilnost in obstojnost glede na različne zunanje vplive.
Pri postopku modifikacije lesa se v lesu spremeni struktura osnovnih polimerov v celični steni. Posledica spremenjene zgradbe na molekulskem nivoju so drugačne lastnosti lesa.
Termična modifikacija lesa poteka v komorah pri temperaturi med 150 ٥C in 230 ٥C.
Prisotnost kisika bi povzročila oksidacijo lesnih polimerov, zato ga z različnimi tehnikami odstranimo iz postopka. Glavni namen termične modifikacije je izboljšati dimenzijsko stabilnost lesa in njegovo odpornosti proti glivam ter insektom.

S procesom termične modifikacije se izboljšajo lastnosti lesa – manjša higroskoskost, večja dimenzijska stabilnost (manjše širjenje in krčenje), povečanje odpornosti lesa proti biotskim dejavnikom razkroja, znižana gorljivost.

Toplotno modificiran les je

• temnejše barve
• stopnja potemnelosti narašča sorazmerno s temperaturo, ki jo pri postopku uporabljamo.

Lastnosti termično modificiranega lesa so odvisne od različnih parametrov kot so:

• drevesne vrste lesa
• čas trajanja procesa termične obdelave
• temperature, pri kateri se termična modifikacija izvede

Uporaba termično modificiranega lesa se veča in jo je možno zaslediti na vsakdanjem koraku. Termično modificiran les je namenjen zunanji in notranji uporabi, kjer je zahtevana povečana odpornost proti škodljivcem, vlagi ali dimenzijska stabilnost.

Ipe tropski les

Tropski les ipe je znan tudi kot lapacho. Les ipe je od svetlo do temno olivno rjave barve. Raste v deževnih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Drevo doseže višino do 55 m in premer do 1,9 m. Gostota lesa je 1.300 kg/m3. Zaradi izjemnih lastnosti ipe poimenujejo tudi »iron wood« oziroma železni les. Odporen je proti slani in sladki vodi, mrazu, snegu in ostalim vremenskim vplivom. Les ipe vsebuje zadosti oljnih delcev, ki tudi brez dodatne zaščite preprečujejo trohnenje oziroma preperevanje. Ipe je primeren za stanovanjske objekte in tudi za zelo ferkventne javne prostore. …ali ste vedeli, da les Ipe sodi med najbolj kakovostne vrste lesa, saj je od dva do tri krat trdnejši od evropskega hrasta. Zračno sušen les ipe je težji od vode.

Teak

Teak  spada med priznane vzhodnoazijske vrste lesa. Izhaja iz naravnih gozdov Filipinov, Tajske,  Mjanmara, iz Indonezije pa izhaja predvsem teakov les plantažnega izvora. Njegova uporabnost je razširjena zaradi odpornosti na vremenske vplive in obstojnosti v zunanjem okolju. Suh teak les je lahko rumeno rjave ali temno rjave barve, s temnimi črtami na 2 – 8 mm. Gostota lesa je 750 kg/m3. Burmanski in tajski teakov les je temnejše barve kot indonezijski. Uporaben je za notranje kot zunanje površine, včasih so ga uporabljali za izdelavo ladij, sedaj pa je primeren za izdelavo zunanjih oblog podov ali pohištvo. … ali ste vedeli, da najstarejše znano teakovo drevo raste na plantaži teaka  v indijski pokrajini Kerala. Staro je približno 163 let, v višino meri 43 metrov, obseg debla je 420 cm. Ta starostnik med drevesi je že 90% odmrl.

Cumaru

Cumaru  najdemo v deževnih gozdovih porečja reke Orinoco, Venezueli, Kolumbiji, Nigeriji… Zraste do 30 metrov v višino in v obseg do 200 cm. Les je  svetlo rjave in rdeče rjave barve. Cumaru je eden najbolj trdih lesov, njegova gostota meri 1070 kg/m3. Tudi popolnoma suh les ne bo plaval. Cumaru ima vrsto drugih imen kot so brazilski teak, tonka, amburana… Zaradi svoje trajnosti je cumaru izredno razširjen v lesnopredelovalni industriji. Uporablja se za mostove, zelo ferkventene talne obloge, konstukcije…  Semena drevesa cumaru, ki vsebujejo kumarin uporabljajo tudi v kozmetične namene (mila, parfumi, šamponi). … ali ste vedeli, da so že stara indijanska plemena semena cumaru drevesa uporabljala v razne zdravilne namene (zdravljenje kačjih ugrizov, ureznin, proti revmatizmu…) in za šampon. Danes se uporablja v kozmetični industriji, naravni medicini in prehrani.

Ameriška cedra

Ameriška cedra lahko zraste tudi do 65 metrov v višino in 3 metre v obseg. Raste na jugu Kanade, na severozahodu ZDA, pa tudi na Aljaski. Nekateri cedro imenujejo drevo življenja. Les cedre je rdeče rjave barve in odporen na vremenske vplive. Primeren je tudi za vlažno okolje. Gostota lesa je 450 kg/m3, torej je lahek les. Cedra se uporablja za konstrukcije, mostove, stenske in talne obloge, stavbno pohištvo, iz nje se izdelujejo tudi skodle za pokrivanje streh. Cedrovina odganja insekte in molje. Ker vsebuje veliko olj je odporna na gljive in bakterije. Uporablja se tudi v medicini.